Skip to main content

spremljanje in terapija

najpogostejše kronične bolezni na svetu

spremljanje in terapija

najpogostejše kronične bolezni na svetu

Informacije o zdravju

Srčnožilno - Respiratorno - Vročina

Tu najdete povzetek pogosto zastavljenih vprašanj. Če vas zanima še kaj, nam to sporočite.

Srčnožilne bolezni

Srčnožilne bolezni so bolezni srca in ožilja, ki vključujejo bolezni koronarnih arterij, npr. angino pektoris in miokardni infarkt (oz. srčni infarkt). Druge srčnožilne bolezni vključujejo srčno kap, odpoved srca, hipertenzijo, revmatsko srčno obolenje, kardiomiopatija, srčna aritmija, prirojena srčna bolezen, valvularna srčna bolezen, karditis, anevrizma aorte in mnoge druge.
Kaj je visok krvni tlak?
Krvni tlak je sila v arterijah, ko srce utripa (sistolični tlak) in ko srce počiva (diastolični tlak). Meri se v mililitrih živega srebra (mmHg). Visok krvni tlak ali hipertenzija pri odraslem človeku pomeni, da je sistolični tlak višji ali enak 140 mmHg, diastolični tlak pa je višji ali enak 90 mmHg. Visok krvni tlak neposredno poveča tveganje za pojav koronarne srčne bolezni (ki povzroči srčni napad) in kapi, še zlasti ob prisotnosti drugih dejavnikov tveganja.

Visok krvni tlak se lahko pojavlja pri otrocih ali odraslih, vendar je najpogostejši pri ljudeh, starejših od 35 let. Še zlasti pogost je pri Afroameričanih, ljudeh srednjih let in starejših, pri ljudeh s povišano telesno težo, alkoholikih in ženskah, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo. Visok krvni tlak je lahko tudi deden, a ne nujno, saj nekateri posamezniki navkljub močni prisotnosti tega stanja v družini ne trpijo zaradi zvišanega krvnega tlaka. Sladkorni bolniki, ljudje, ki imajo protin ali bolezni ledvic, so prav tako nagnjeni k visokemu krvnemu tlaku.

Kakšni so simptomi zvišanega krvnega tlaka?
Visok krvni tlak včasih imenujemo tihi ubijalec, saj običajno sploh ne povzroča opozorilnih znakov ali simptomov. Mnogi ljudje niti ne vedo, da imajo zvišan krvni tlak. Zato je pomembno, da redno preverjate raven krvnega tlaka.

Kaj povzroča visok krvni tlak?
Čeprav je pri mnogih ljudeh vzrok za visok krvni tlak nejasen, pa je pri mnogih ljudeh posledica nezadostnega gibanja, slabe prehrane, debelosti, ostarelosti in dednih lastnosti.

Kaj je sistolični in kaj diastolični krvni tlak?
Krvni tlak se meri v milimetrih živega srebra (mmHg) in se zapiše kot sistolični tlak, tj. sila, s katero kri pritiska ob stene arterije med utripanjem srca, nad diastoličnim tlakom, tj. tlakom med utripanjem srca. Npr.: primerna vrednost krvnega tlaka se zapiše kot 120/80 mmHg ali »120 na 80«. Sistolični tlak je 120, diastolični tlak pa 80.

Kaj je normalen krvni tlak?
Skupni nacionalni odbor za preprečevanje, odkrivanje, ocenjevanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka je meritve krvnega tlaka kategoriziral v različne kategorije:
  • "Normalni" krvni tlak: sistolični tlak je nižji od 120, diastolični tlak pa nižji od 80 mmHg.
  • "Predhipertenzija" sistolični krvni tlak znaša od 120 do 139, diastolični krvni tlak pa od 80 do 89 mmHg.
  • "Hipertenzija 1. stopnje " pomeni, da sistolični tlak znaša 140–159 mmHg, diastolični tlak pa 90–99 mmHg.
  • "Hipertenzija 2. stopnje " pomeni, da sistolični tlak znaša 160 mmHg ali več, diastolični tlak pa 100 mmHg ali več.
Katere zdravstvene težave so povezane z visokim krvnim tlakom?
Z visokim krvnim tlakom so povezana številna potencialno resna zdravstvena stanja, na primer:
  • Ateroskleroza: bolezen arterij, ki jo povzroča nabiranje maščobnih oblog na notranjih stenah krvnih žil. Hipertenzija prispeva k temu kopičenju, kar dodatno obremenjuje stene arterij.
  • Bolezni srca: srčna odpoved (srce ne more učinkovito črpati krvi), ishemija (srčno tkivo ne prejema zadosti krvi) in hipertenzivna hipertrofična kardiomiopatija (povečano srce).
  • Bolezni ledvic: hipertenzija lahko poškoduje krvne žile in filtre v ledvicah, da ne morejo ustrezno izločati odpadnih snovi.
  • Možganska kap: hipertenzija lahko povzroči kap, in sicer zaradi ateroskleroze (ki lahko povzroči blokade in/ali strdke) ali s slabenjem sten žile, zaradi česar ta lahko poči.
  • Bolezni oči: hipertenzija lahko povzroči zelo majhne krvne žile v očesni mrežnici.
Kako vem, ali imam visok krvni tlak?
Visok krvni tlak pogosto ne povzroča simptomov, zato niti ne čutimo, da imamo zvišan krvni tlak. Hipertenzijo običajno diagnosticira osebni zdravnik med običajnim rutinskim zdravstvenim pregledom. To je še posebej pomembno, če ima vaš bližnji sorodnik hipertenzijo oziroma obstajajo dejavniki tveganja za hipertenzijo.

Če je vaš krvni tlak zelo visok, vas lahko pogosto pestijo močni glavoboli, bolečine v prsih in popuščanje srca (težko dihanje in slaba fizična vzdržljivost). Če zaznavate katerega od teh simptomov, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Priporočene ravni krvnega tlaka:

Blood Pressure Category Systolic (mmHG)   Diastolic (mmHG)
Optimal < 120 and < 80
Normal 120-129 or 80-84
High-normal 130-139 or 85-89
Grade 1 Hypertension (mild) 140-159 or 90-99
Grade 2 Hypertension (moderate) 160-179 or 100-109
Grade 3 Hypertension 180 or higher or 100 or higher

Zakaj se krvni tlak zviša?
Srce poganja kri po arterijah. Velike arterije oziroma odvodnice, ki vodijo iz srca, se tanjšajo v manjše arterije, ki se imenujejo arteriole. Arteriole se nato tanjšajo v še manjše žile, ki se imenujejo kapilare, in dovajajo kisik in hranila organom v telesu. Kri se nato po venah vrača v srce.

Nekateri živčni impulzi povzročajo, da se arterije širijo ali krčijo. Če so te žile zelo odprte, se kri po njih pretaka enostavno. Le pa se zožijo, je pretok krvi otežen, zato se tlak v žilah zviša. Pojavi se visok krvni tlak, ki obremeni srce, krvne žile pa se lahko poškodujejo. Spremembe žil, ki dovajajo kri ledvicam in možganom, lahko vplivajo na te organe.

Srce, možgani in ledvice lahko daljši čas vzdržijo visok krvni tlak. Zato lahko več let živimo brez kakršnih koli simptomov in težav. Vendar to ne pomeni, da naše telo ni prizadeto Visok krvni tlak je velik dejavnik tveganja za pojav možganske kapi, srčnega napada, srčne odpovedi in odpovedi ledvic.

Kaj zvišan krvni tlak povzroči v telesu?
Visok krvni tlak močno obremeni srce in arterije. Srce mora intenzivneje črpati kri, arterije pa prenašajo kri, ki se pretaka pod visokim tlakom. Če je krvni tlak zvišan dlje časa, srce in arterije ne delujejo ustrezno. Zvišan krvni tlak lahko vpliva tudi na ostale organe. Obstaja nevarnost pojava kapi, kongestivne srčne odpovedi, odpovedi ledvic in srčnega napada. Če so zvišanemu krvnemu tlaku pridružena še ostala stanja, kot so debelost, kajenje, visok holesterol ali sladkorna bolezen, je tveganje za srčni napad ali kap še višje.

Kaj pa nizek krvni tlak?
Z določenimi omejitvami je najbolje, da je krvni tlak čim nižji. Pri večini ljudi krvni tlak ni prenizek, dokler ne povzroča simptomov kot sta vrtoglavica ali omedlevica. V določenih bolezenskih stanjih je krvni tlak lahko prenizek. Takšna bolezenska stanja vključujejo:
  • nekatere motnje živčnega in endokrinega sistema
  • dolgotrajno mirovanje
  • zmanjšana prostornina krvi zaradi hudih krvavitev ali dehidracije

Najustreznejša raven krvnega tlaka je nižja od 120/80 mmHg. Višje vrednosti višajo tudi tveganje za pojav srčnožilnih bolezni. Če pa je vaš krvni tlak dlje časa prenizek, se posvetujte z zdravnikom.

Kaj lahko storite za zmanjšanje tveganj?
Svoj krvni tlak lahko obvladujete na naslednje načine:
  • Redno preverjajte raven krvnega tlaka.
  • Jejte zdravo.
  • Ohranjajte zdravo telesno težo.
  • Bodite fizično aktivni.
  • Omejite uživanje alkohola.
  • Ne kadite.
  • Preprečite ali zdravite sladkorno bolezen.
Ali je nizek krvni tlak razlog za skrb?
Za razliko od visokega krvnega tlaka nizek krvni tlak ni razlog za skrb, razen če se pojavijo simptomi oziroma težave, povezane z nizkim krvnim tlakom. Nizek krvni tlak je mogoče diagnosticirati glede na simptome, ki se pojavljajo pri posamezniku. Do takrat pa zdravniki nizek krvni tlak obravnavajo kot normalen. Razlog za to je dejstvo, da je pri nekaterih ljudeh nizek krvni tlak običajno stanje in so popolnoma zdravi.

Če pa se pri posamezniku, ki ima običajno višji krvni tlak, nenadoma pojavi nizek krvni tlak brez pridruženih simptomov, pa je treba to stanje natančno spremljati. Mogoče na tej stopnji ni potrebno nikakršno zdravljenje. Vrednost krvnega tlaka po 90/60 mmHg se upošteva kot nizek krvni tlak. Vendar pa so to zgolj številke, ki ne potrjujejo hipotenzije, razen ob prisotnosti simptomov. Nizek krvni tlak je treba obravnavati, če so pridruženi tudi določeni simptomi. Tabela z vrednostmi nizkega krvnega tlaka prikazuje različne simptome, ki so na splošno povezani s prenizkim krvnim tlakom.

Kaj običajno povzroča nizek krvni tlak?
Vzroki za nizek krvni tlak so različni. Zdravila, ki jih bolniki prejmejo med ali po operaciji, na primer anestezija, običajno povzročajo nizek krvni tlak. To se zgodi tudi zaradi izgube krvi med operacijo ali nezgodo. Tudi to lahko povzroči nizek krvni tlak. Stranski učinki nekaterih zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka prav tako vplivajo na pojav nizkega krvnega tlaka. To še zlasti velja za diuretike. V primeru zlorabe teh zdravil lahko krvni tlak pade do nevarno nizkih ravni.

Zdravljenje zvišanega sistoličnega tlaka povzroči hiter padec diastoličnega krvnega tlaka pri starejših. To pa lahko povzroči smrtno nevarno znižanje krvnega tlaka. Padec diastoličnega krvnega tlaka je neposreden rezultat znižanja povišanega sistoličnega krvnega tlaka. Tudi nekatera druga stanja in bolezni povzročajo padec krvnega tlaka, na primer sladkorna bolezen, omedlevica in dehidracija. Nekatere ženske imajo nizek krvni tlak pri visokih temperaturah ali med hujšanjem.

Kako pomembno je spremljanje in merjenje krvnega tlaka doma? Kaj je učinek »belih halj«?
V preteklosti se je večina ljudi zanašala na meritve, izvedene v zdravniški ordinaciji. To pomeni, da so morali ljudje redno obiskovati zdravstvene domove oziroma zdravnike. Zaradi napredka tehnologije danes ljudje lahko kupijo merilnike krvnega tlaka za domačo uporabo.

To je zelo pomembno na področju merjenja krvnega tlaka. Zdravniki ta način merjenja priznavajo in celo spodbujajo. Spremljanje krvnega tlaka doma pripomore k zdravljenju oziroma spremljanju hipertenzije pri bolnikih, saj so učinki celo boljši. Domača uporaba merilnikov je prav tako priporočljiva zaradi zelo znanega problema oziroma sindroma belih halj. Ravno ta sindrom je pri mnogih bolnikih povzročil, da so zaradi tesnobe in strahu v zdravniški ordinaciji postali nervozni. Še ena prednost spremljanja krvnega tlaka doma je enostavno zaznavanje jutranje hipertenzije, ki se pojavi zelo zgodaj zjutraj, kar zdravniki zelo težko zaznajo. Vendar pa za tovrstno merjenje potrebujemo posebne merilnike.

Nadlahtni ali zapestni merilnik?
Oba modela merilnikov zagotavljata zanesljive rezultate. Nadlahtni merilniki se uporabljajo na tradicionalen način in so primerni za domačo uporabo, medtem ko so zapestni merilniki manjši in bolj priročni za na pot ali potovanja.

SpO2 & Heart rate

The World Health Organization (WHO) and the International Association of Cardiologists emphasize that regular measurement of heart rate is especially recommended for adults over 50 years as a preventive action to aid in early detection of cardiovascular disease or aggravation of the existing disease. A home-use pulse oximeter can serve as valid instruments for the assessment of heart rate in healthy adults.
Which conditions affect the Oxygen Saturation?
Blood disorders, circulatory problems, and lung issues may negatively affect your blood oxygen saturation level, as they may prevent you from adequately absorbing or transporting oxygen. Examples of conditions that can affect your O2 saturation level include:
  • Chronic obstructive pulmonary disease (COPD), including emphysema and chronic bronchitis
  • Asthma
  • Collapsed lung (pneumothorax)
  • Anemia
  • Heart disease (In relate to BPM, ex: PARR function)
  • Pulmonary embolism
  • Congenital heart defects
How to measure Blood Oxygen?
The most common method of measuring oxygen saturation is pulse oximetry. It is an easy, painless, non-invasive method wherein a probe is placed on the fingertip or earlobe to measure the oxygen saturation indirectly.
Why measure SpO2?
Measurement of oxygen saturation is particularly important for patients with health conditions that can reduce the level of oxygen in the blood. These conditions include chronic obstructive pulmonary disease (COPD), asthma, pneumonia, lung cancer, anemia, heart failure, heart attack, and other cardiopulmonary disorders. For adults, the normal range of SpO2 is 95 – 100%. A value lower than 90% is considered low oxygen saturation, which requires external oxygen supplementation.
What happens when oxygen saturation is low?
The most common symptoms of hypoxemia include headache, rapid heart rate, coughing, shortness of breath, wheezing, confusion, and blueness of the skin and mucus membranes (cyanosis). A drop in oxygen saturation below the critical level should be treated with oxygen supplementation. Depending on the severity of the condition, a physician can prescribe supplemental oxygen, which has the most direct effect on the oxygen saturation level. Under clinical use, technical mishaps such as circuit disconnection, airway dislodgement or obstruction, or inadequate oxygen administration were identified sooner and providers could respond before adverse events occurred.
How to improve blood oxygen levels?
Eating a healthy and balanced diet can also help improve blood oxygen saturation. Since iron deficiency is one of the major causes of low oxygen saturation, eating foods that are rich in iron, such as meat, fish, kidney beans, lentils, and cashew nuts, can be helpful.

Diabetes

Diabetes mellitus (DM), commonly known as diabetes, is a group of metabolic disorders characterized by high blood sugar levels over a prolonged period. Symptoms of high blood sugar include frequent urination, increased thirst, and increased hunger. If left untreated, diabetes can cause many complications. Acute complications can include diabetic ketoacidosis, hyperosmolar hyperglycemic state, or death. Serious long-term complications include cardiovascular disease, stroke, chronic kidney disease, foot ulcers, and damage to the eyes.
What is Diabetes?
Diabetes is a disease that occurs when your blood glucose, also called blood sugar, is too high. Blood glucose is your main source of energy and comes from the food you eat. Insulin, a hormone made by the pancreas, helps glucose from food get into your cells to be used for energy. Sometimes your body doesn’t make enough - or any - insulin or doesn’t use insulin well. Glucose then stays in your blood and doesn’t reach your cells.

Over time, having too much glucose in your blood can cause health problems. Although diabetes has no cure, you can take steps to manage your diabetes and stay healthy. Sometimes people call diabetes a touch of sugar or borderline diabetes. These terms suggest that someone doesn’t really have diabetes or has a less serious case, but every case of diabetes is serious.

What are the symptoms of diabetes?
Symptoms of diabetes include:
  • increased thirst and urination
  • increased hunger
  • fatigue
  • blurred vision
  • numbness or tingling in the feet or hands
  • sores that do not heal
  • unexplained weight loss
Symptoms of type 1 diabetes can start quickly, in a matter of weeks. Symptoms of type 2 diabetes often develop slowly - over the course of several years - and can be so mild that you might not even notice them. Many people with type 2 diabetes have no symptoms. Some people do not find out they have the disease until they have diabetes-related health problems, such as blurred vision or heart trouble.

What are the different types of diabetes?
The most common types of diabetes are type 1, type 2, and gestational diabetes.

Type 1 diabetes - If you have type 1 diabetes, your body does not make insulin. Your immune system attacks and destroys the cells in your pancreas that make insulin. Type 1 diabetes is usually diagnosed in children and young adults, although it can appear at any age. People with type 1 diabetes need to take insulin every day to stay alive.

Type 2 diabetes - If you have type 2 diabetes, your body does not make or use insulin well. You can develop type 2 diabetes at any age, even during childhood. However, this type of diabetes occurs most often in middle-aged and older people. Type 2 is the most common type of diabetes.

Gestational diabetes - Gestational diabetes develops in some women when they are pregnant. Most of the time, this type of diabetes goes away after the baby is born. However, if you’ve had gestational diabetes, you have a greater chance of developing type 2 diabetes later in life. Sometimes diabetes diagnosed during pregnancy is actually type 2 diabetes.

Other types of diabetes - Less common types include monogenic diabetes, which is an inherited form of diabetes, and cystic fibrosis-related diabetes.

What causes type 1 diabetes?
Type 1 diabetes occurs when your immune system, the body’s system for fighting infection, attacks and destroys the insulin-producing beta cells of the pancreas. Scientists think type 1 diabetes is caused by genes and environmental factors, such as viruses, that might trigger the disease. Studies such as TrialNet are working to pinpoint causes of type 1 diabetes and possible ways to prevent or slow the disease.

What causes type 2 diabetes?
Type 2 diabetes - the most common form of diabetes - is caused by several factors, including lifestyle factors and genes.

Overweight, obesity, and physical inactivity - You are more likely to develop type 2 diabetes if you are not physically active and are overweight or obese. Extra weight sometimes causes insulin resistance and is common in people with type 2 diabetes. The location of body fat also makes a difference. Extra belly fat is linked to insulin resistance, type 2 diabetes, and heart and blood vessel disease. To see if your weight puts you at risk for type 2 diabetes, check out these Body Mass Index (BMI) charts.

Insulin resistance - Type 2 diabetes usually begins with insulin resistance, a condition in which muscle, liver, and fat cells do not use insulin well. As a result, your body needs more insulin to help glucose enter cells. At first, the pancreas makes more insulin to keep up with the added demand. Over time, the pancreas can’t make enough insulin, and blood glucose levels rise.

Who is more likely to develop type 2 diabetes?
You are more likely to develop type 2 diabetes if you are age 45 or older, have a family history of diabetes, or are overweight. Physical inactivity, race, and certain health problems such as high blood pressure also affect your chance of developing type 2 diabetes. You are also more likely to develop type 2 diabetes if you have prediabetes or had gestational diabetes when you were pregnant. Learn more about risk factors for type 2 diabetes.

What health problems can people with diabetes develop?
Over time, high blood glucose leads to problems such as:
  • heart disease
  • stroke
  • kidney disease
  • eye problems
  • dental disease
  • nerve damage
  • foot problems


Vročina

Povišana telesna temperatura je eden od telesnih obrambnih mehanizmov. Ko bakterije ali virusi napadejo telo in povzročijo težave, telo zavzame obrambni položaj in aktivira imunski sistem. Ko se to zgodi, osrednji živčni sistem v možganih vklopi segrevanje telesa nad običajno ravnjo. Ta povišana temperatura pospeši presnovo in preprečuje povišanje števila patogenov v telesu.
Kaj je normalna telesna temperatura?
Normalna telesna temperatura znaša okoli 37 °C.. Vendar pa se ta vrednost razlikuje od posameznika do posameznika. Spreminja se tudi s starostjo oziroma med dnevom. Najnižja je običajno zjutraj, najvišja popoldne in nekoliko nižja zvečer.

Zakaj moramo meriti telesno temperaturo?
Z zdravstvenega vidika je merjenje telesne temperature zelo pomembno, saj številne bolezni spremljajo značilne spremembe telesne temperature. Podobno je tudi potek določenih bolezni mogoče spremljati z merjenjem telesne temperature ter hkrati oceniti učinkovitost zdravljenja. Zvišana telesna temperatura je odziv na bolezensko specifične stimulanse, pri čemer se nadzorni sistem za temperaturo spremeni in tako spodbudi telesni obrambni sistem, ki deluje proti bolezenskemu procesu. Vročina je najbolj običajna oblika patološkega (povezanega z boleznijo) zvišanja temperature telesa.

Kako natančne so meritve s termometri?
Treba je razlikovati med tehnično natančnostjo termometra in klinično natančnostjo pri merjenju temperature. Temperatura se določi v popolnih pogojih, kar zagotavlja kakovost naprave ob upoštevanju ustreznih tehničnih standardov. Natančnost +/– 0,1 °C se upošteva kot izjemna natančnost visoko kakovostnih termometrov. Uporabnik ne sme zamenjati tehnične natančnosti z natančnostjo pri uporabi. Opisani razponi telesne temperature, ki so odvisni od kraja in časa meritve, se pojavijo zaradi fizioloških stanj in ne zaradi slabega delovanja termometra.

Kako lahko merimo telesno temperaturo?
Rektalno - to je najbolj zanesljiv način merjenja temperature, kjer se termometer vstavi v danko. Ta meritev je natančna in poda enotne rezultate. Običajen razpon temperature je: 36,2 °C–37,7 °C.

Vaginalno - pri ženskah je vrednost, izmerjena vaginalno, običajno za 0,1 °C do 0,3 °C nižja v primerjavi z meritvijo, izvedeno rektalno in s primerljivo stabilnostjo.

V ušesu – termometri za merjenje temperature v ušesu merijo temperaturo bobniča z infrardečim senzorjem. Konico termometra se enostavno vstavi v ušesni kanal in rezultat se prikaže v eni sekundi! Ta metoda je priročna in tudi zelo natančna, kar potrjujejo tudi klinične ocene. Odlično zasnovani ušesni termometri so zelo natančni. Optimizirana oblika konice termometra je zelo pomembna za pridobivanje zanesljivih podatkov pri merjenju temperature pri dojenčkih in malčkih.

Oralno – tovrstni način se lahko izvede bukalno (na notranji strani ličnice) ali sublingvalno (pod jezikom). Pri obeh načinih merjenja pa je rezultat običajno nižji za 0,3 °C–0,8 °C v primerjavi z rektalno meritvijo, medtem ko je merjenje pod jezikom bolj priljubljeno kot na notranji strani ličnice.

Na čelu – čelni termometri so najmanj invazivni in najbolj priročni ter udobni za merjenje telesne temperature. Termometer enostavno položimo na čelo, infrardeči senzor pa zazna najvišjo vrednost, medtem ko sekundarni senzor meri temperaturo prostora. Razlika med vrednostma se analizira in vrednost telesne temperature se prikaže na zaslonu LCD na podlagi klinično ovrednotenega izračuna.

Podpazdušno - telesno temperaturo na koži se običajno meri v pazdušni jami (aksilarno) in v dimljah. V obeh primerih se telesna okončina pritisne ob telo, da se zmanjša vpliv sobne temperature. To pa je uspešno le v omejenem obsegu, saj je čas merjenja zelo dolg. Pri odraslih je vrednost med aksilarno meritvijo približno 0,5 do 1,5 °C nižja v primerjavi z rektalno meritvijo. Pri majhnih otrocih pa je takšno odstopanje manjše.

Na kaj moramo paziti pri merjenju temperature?
Izmerjena temperatura je vedno odvisna od tega, kje jo merimo. Zato, v nasprotju s splošnim mnenjem, ni enostavne »normalne« temperature. Telesna temperatura pri zdravem človeku se razlikuje glede na gibanje in čas dneva. Temperatura, izmerjena rektalno, je običajno pol stopinje višja. Telesna temperatura se običajno zviša po fizični dejavnosti. Grobo rečeno, obstaja razlika med notranjo telesno temperaturo in telesno temperaturo, ki jo izmerimo na površini kože, prav tako pa tudi med notranjo telesno temperaturo in zunanjo temperaturo. Noranjo telesno temperaturo izmerimo tako, da vstavimo termometer v telesno odprtino, saj tako izmerimo temperaturo sluznice.

Bolezni dihal

Respiratorne bolezni oziroma bolezni dihal obsegajo vsa patološka stanja, ki prizadenejo organe in tkiva, ki omogočajo izmenjavo plinov, prav tako pa vključujejo različna stanja zgornjih dihal, sapnika, bronhijev, bronhiolov, alveol, poprsnice, ter živcev in mišic, ki omogočajo dihanje. Bolezni dihal so lahko blage, npr. običajen prehlad, prav tako pa ogrožajo življenje, kot so na primer bakterijska pljučnica, pljučna embolija, akutna astma in rak pljuč.
Kaj se dogaja med dihanjem?
V enem dnevu vdihnemo in izdihnemo več kot 20.000-krat. Ob vdihu se prsni koš dvigne, prepona se razširi navzdol, pri čemer nastane delni vakuum v prsnem košu. Ta vakuum povleče vdihani zrak v zgornje in spodnje dihalne poti. Med izdihovanjem se pljuča in prsni koš vrnejo v prvotni položaj, in zrak izdihnemo skozi dihalne poti. Dihanje je natančno prilagojeno trenutnemu metaboličnemu stanju, počitku ali gibanju, in sicer prek t. i. respiratornega centra v možganih.

Kaj je pljučni emfizem?
Pljučni emfizem je stalno raztezanje majhnih zračnih mešičkov, kar vodi do destruktivnih sprememb teh mešičkov. Pri vseh vrstah emfizma prihaja do motenj dihanja.

Kaj je astma?
Za astmo je značilno pogosto, neenakomerno hlastanje zraka in sopenje. Podobno kot pri kroničnem bronhitisu se bronhiji vnamejo, izločanje sluzi na stenah bronhijev se poveča, kar otežuje dihanje. Dihalne poti se na dražljaje odzovejo z mišičnimi krči, te odzive pa povzročajo alergeni, kot sta cvetni in hišni prah, prav tako pa tudi stres in onesnaženost okolja.

Kaj je bronhitis?
Bronhitis je vnetno obolenje sluznice v sapniku. Ker to stanje traja dlje časa, je povezano s kroničnim bronhitisom. Značilni simptomi so stalno kašljanje, oteženo dihanje, prekomerno nastajanje sluzi in izbljuvkov.

Kako lahko zmanjšamo možnost pojava motenj dihanja?
Nekatere motnje dihanja lahko pogosto preprečimo z izločanjem alergijskih reakcij, in sicer tako, da se izogibamo izpostavljenosti cvetnemu prahu in hišnemu prahu. Prav tako je priporočljivo, da se izogibamo kajenju in kadilcem.

Želite odkriti več?
Obiščite nas @